Kaj pa je njena zgodba? Ona pravi, da nič posebnega. Nič takega, da bi bilo pametno, da bi ljudje hodili po njeni poti. Preveč truda, preveč energije za spremembe in uresničevanje. A vendar, ko pogledamo njene dosežke na Etri skupnosti, povezane z zelenimi delovnimi mesti in ekologijo, moramo priznati, da je zelo uspešna. Etri skupnost zaposluje v Mariboru v okviru Zadruge Novi Armal in Zavoda Jazon. Sama pa še ni najbolj zadovoljna. V načrtu ima še veliko ciljev, ki jih bo nedvomno realizirala.
Vprašala sem jo, kaj ona želi sporočiti skozi ta naš projekt za dvig. Z nami želi podeliti zgodbo, ko je pred leti na žuru pojedla tri cookie. Bili so dobri, samo tako onesnaženi s pesticidi, da je zelo oslabljena in skoraj nezavestna pristala na kliničnem centru. Strihnin s katerim škropijo sadike je živčni strup. Ne moreš govoriti, ne moreš se premikati, čisto nič. Prepuščen si znanju in neznanju, prisebnosti in sposobnosti ljudem v svoji bližini. Zelo pomembno je kako hitro poiščeš in dobiš medicinsko pomoč. Na žuru to ni tako enostavno in hitro. Na trenutke se je celo bala za svoje življenje.
Njena dogodivščina se je na srečo dobro končala. Morda tudi z namenom, da jo večkrat podeli z mladino pa tudi z manj mladimi. V poduk tudi za to, kako smo onesnažujemo naravo. Tako, da še cookieji niso več to, kar so bili včasih.
Prizadevajmo si za okolje brez kemikalij, zelena delovna mesta in podjetnost na vseh področjih in korakih. Pa četudi so mali, glavno, da so.
Po njnih besedah povzela Iris Magajna.